Leta 1863 se je rodila Kanalska požarna straža
Vse to, in seveda tudi hiše tržanov, je potrebovalo organizirano varstvo pred požari, ki so bili spričo obilice uporabljenega lesa pri gradnji in zvečine slamnatih streh zelo pogosti ter cesto prave katastrofe za cele vasi. Iz teh razmer in potreb se je rodila leta 1863 Kanalska požarna straža, predhodnica poznejšega uradno ugotovljenega prostovoljnega gasilskega društva. Prvi poveljnik požarne straže je bil, kot že rečeno, domačin Peter Sovič.
Goriško glavarstvo je dalo požarni straži potrebno opremo. Ta oprema pa ni bila taka kot danes. Imeli so dve brizgalni, ki so ju poganjali na roko. Polnili so ju sproti z vodo, ki so jo prinašali v vedrih. Imeli so seveda še cevi, lestev in delovno orodje — cepine, varnostne pasove. Brizgalne in lestve so spočetka hranili v veži župnišča, pozneje pa skupaj z delovnim orodjem in oblekami v spodnjih prostorih občinske hiše.
Za patrona so si tudi kanalski gasilci izbrali Florijana, ki so ga vsako leto na njegov dan počastili s parado in gostijo. Sedež je društvo dobilo v spodnjih prostorih stare občinske hiše, ki je bila leta 1916 porušena. Pozneje je tam zrasla nova, večja stavba, kakršna je še danes.
Zanimiv je opis prvih začetkov delovanja požarne straže v brošuri Ludvika Zorzuta KANAL OB SOČI, iz katere prinašamo nekaj odlomkov:
Prostovoljna požarna straža je stopila na ulico. 20 mož v novi uniformi. Nosili so plave bluze s svetlimi gumbi, dolge hlače, nizke kape ali črne čelade. Na bluzi na levi strani so imeli pripet venec majhnih rdečih kroglic iz blaga, znak odlike. Tudi vojaki so se ponašali s podobnimi toda modrimi kroglicami na bluzah, ki so jim rekli znak dobrostrelcev, požarniki pa še sekirice z lepim, lakiranim ročajem, za pasom nož. Njihov poveljnik pa si je nadel svetlo čelado s kljunom ali z rogom, na vrhu ovenčan z rdečim žimnatim čopom, hlače z rdečo »štriho« (črto) in sabljo. To je bilo za parado.
Poveljnik je včasih prihajal tudi na konju. Pri gašenju in pri vajah so nastopali v delovnih oblekah, vedno pa s svetlimi gumbi. Škornjev takrat še niso uporabljali. Požarna straža je imela še podpoveljnika, tajnika in blagajnika. Sami so plačevali po deset krajcarjev mesečne članarine, kar potrjuje, da so bili prostovoljni gasilci in še brez honorarjev in nagrad ...
Tu pa tam so se vozili na izlete, enkrat tudi do današnjega Mosta na Soči, na okrašenih vozovih z iskrimi konji in se sprostili na veselicah, na plesu in pri gašenju naravne 'in srčne žeje ... Leta 1904 so se kanalski požarniki udeležili velikega gasilskega kongresa v Ljubljani, kjer so se sestale množice iz neštetih društev, z njimi še sokoli v rdečih srajcah, v veliki manifestaciji organiziranega slovenskega gasilstva in z njim združenega nacionalnega pohoda ...
Starim kanalskim gasilcem je ostal še dolgo v spominu Dunaj, kjer so sodelovali leta 1913 na veliki paradi. Za dober nastop so bili pohvaljeni ter prav tako za njihove lepe paradne obleke. Starejši kanalski gasilci, med njimi Nini Medvešček-Petruc, Angel Vidič, Anton Vuga, Alfonz Garlatti, Izidor Gerbec, Kodelja Peter, Nini Šuligoj, Leopold Lazar in drugi pripovedujejo zanimive zgodbe o prvih začetkih požarne straže. Na ljubljanskem kongresu so se Kanalci postavili v najlepši uniformi. Vsi so ponosno nosili na prsih znake dobrih strelcev. Stari trobentači znajo še danes kakor po notah zatrobiti vse klice, signale, alarme, konec požara. Ob nedeljah so imeli obhode z orodjem v Avčah, Ročinju, Gorenji vasi, Desklah. Šli so na proste vaje, trobentač pa jim je z rogom veselo plozal skozi vasi, danes tu, jutri tam, a niso gasili ognja, marveč le žejo ob bistrih studencih 'in tudi tam, kjer je bog enkrat ven roko molil. Kanalski veterani s cesarskimi medaljami so se nanje jezili, ker so bili pri procesijah za nebom vedno zadnji, pred njimi pa občinski možje, oficirji, pa gasilci.
Leta 1908 je stari gasilec društva Peter Vuga prejel za tridesetletno aktivno delovanje v gasilstvu zasluženo kolajno tedanjega cesarja Franca Jožefa, ki mu je bila podeljena v Kanalu z veliko slovesnostjo in sodelovanjem vsega gasilstva ter vojaščine. Leta 1882 je potoval skozi Kanal sam cesar Franc Jožef in si lahko predstavljamo parado gasilcev na trgu ...