OBVESTILO O RAZGLAŠENI VELIKI POŽARNI OGROŽENOSTI NARAVNEGA OKOLJA

Na podlagi 8. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14), Uprava RS za zaščito in reševanje razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 17. julija 2024 na območju občin: Koper, Izola, Piran, Ankaran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti na območju navedenih občin je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete.

_______________________
1 Kanalski sodni okraj je obsegal občine Ajbo, Anhovo, Avče, Banjšice, Bate, Deskle, Kanal, Kal nad Kanalom, Lokovec in Ročinj.
2 Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem za leto 1894, str. 44–45. Leta 1894 poleg župnije Kanal še vikariati Avče, Banjšice, Deskle, Gorenje Polje, Kal, Levpa, Lokovec, Lom, Marijino Celje, Plave, Ročinj, Srednje in Zapotok.
3 Poleg dežele Goriško-Gradiščanske še Istra in svobodno cesarsko mesto Trst z okolico.
4 Spezialortsrepertorium für das Österreichisch-Illyrische Küstenland Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910, str. 7–8. Leta 1910 je imel Kanal 477 prebivalcev, Avče 512, Ročinj pa 631.
5 Lastništvo gradu se je večkrat menjalo. V 17. in 18. stoletju sta grad in posestva pripadala rodovini Rabatta, kasneje družini Coronini, Baciocchi in d'Aulps. V zaključnem obdobju so bili v njem nameščeni vojaki. Več o kanalskem gradu Sapač, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knj. 4, Brda in Zgornje Posočje, str. 103–109.
6 Krajevni leksikon Slovenije, str. 507.
7 Kmetijske in rokodelske novice, 25. 04. 1866, št. 17, str. 138.
8 Devetak, Narodna čitalnica v Kanalu (1867–1927), str. 39.
9 Ludvik Zorzut (1892–1977) je bil pesnik, narodopisec, muzealec in arhivist (prvi ravnatelj muzeja in arhiva v Novi Gorici), publicist ter planinec (PSBL, zvezek 18, str. 367–369).
10 Zorzut, Kanal ob Soči. Stoletnica kanalskih gasilcev, str. 53.
11 Prav tam, str. 54.
12 Ustni vir: Boris Čufer, 15. 04. 2013.
13 Cencič, Gasilstvo Kanal: 1878–1978, str. 14.
14 Možno je, da je bilo društvo formalno potrjeno s strani cesarsko kraljevega namestništva v Trstu šele februarja 1879.
15 Časopis Domovina - List posebno za primorske dežele, pa tudi sploh za slovenske zadeve je izhajal kot tednik med letoma 1867–1869 v Gorici.
16 Domovina, 11. 10. 1867, št. 41.
17 Časopis Soča je izhajal med letoma 1871–1915 v Gorici. Izdajal ga je liberalni politični tabor.
18 Devetak, Zgodovinski pregled kraja Ročinj v obdobju 19. in v začetku 20. stoletja, str. 5-6.
19 Soča, 06. 07. 1877, št. 27.
20 Soča, 03. 08. 1877, št. 31.
21 Soča, 10. 08. 1877, št. 32.
22 Devetak, Zgodovinski pregled kraja Ročinj v obdobju 19. in v začetku 20. stoletja, str. 6.
23 Ustni vir: Jožica Valentinčič, 21. 12. 2012.
24 Soča, 22. 02. 1878, št. 8.
25 AST, Signoria Canale, n. 1112.
26 Soča, 06. 06. 1878, št. 23.
27 Anton Križnič (1847–1926) večkratni župan in deželni poslanec Narodno napredne stranke. Poleg tega še industrialec (lastnik tovarne pohištva v Klavžah pri Podmelcu), lastnik hotela »Pri zlatem levu«, mesar, kotlar in večkratni predsednik čitalnice v Kanalu (PSBL, zvezek 19, str. 677).
28 ASGO, Capitanatto distrettuale di Gorizia, b. 15/1, d. 1185.
29 Zorzut, Kanal ob Soči. Stoletnica kanalskih gasilcev, str. 54.
31 Soča, 30. 08. 1878, št. 35.
32 Soča, 18. 02. 1881, št. 8.
33 PANG 37, Občina Kanal, t. e. 1.
34 ASPGO, Administrazione provinciale Gorizia, SEZ. VII/9 n. 171.
35 Soča, 30. 12. 1881, št. 53.
36 Soča, 07. 02. 1890, št. 6.
37 Spezialortsrepertorium für das österreichisch-illyrische Küstenland : bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910, str. 7–8.
38 Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem za leto 1894 (1898, 1899, 1900, 1906, 1907, 1911).
39 Cencič, Gasilstvo Kanal 1878–1978, str. 27.
40 ASPGO, Administrazione provinciale Gorizia, SEZ. VII/9 n. 171.
41 ASPGO, Administrazione provinciale Gorizia, SEZ. VII/9 n. 171.
42 ASPGO, Administrazione provinciale Gorizia, SEZ. VII/9 n. 171.
43 ASPGO, Administrazione provinciale Gorizia, SEZ.VIII/2K n. 1022.
44 ASPGO, Administrazione provinciale Gorizia, SEZ.VIII/2K n. 1025.
45 ASPGO, Administrazione provinciale Gorizia, SEZ. VIII/2K n. 1024.
46 ASPGO, Administrazione provinciale Gorizia, SEZ. VIII/2K n. 1024.
47 Zorzut, Kanal ob Soči. Stoletnica kanalskih gasilcev, str. 53.
48 ASPGO, Administrazione provinciale Gorizia, SEZ. VIII/2K n. 1025.
49 Soča, 14. 02. 1880, št. 7.
50 Soča, 17. 07. 1885, št. 29.
51 Gorica, 16. 03. 1907, št. 22.
52 Soča, 07. 02. 1890, št. 6.
53 Zorzut, Kanal ob Soči. Stoletnica kanalskih gasilcev, str. 55.
54 ASPGO, Administrazione provinciale Gorizia, SEZ. VII/9 n. 171.
55 Soča, 05. 10. 1912, št. 114.
56 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja, str. 238–251.
57 PANG 37, Občina Kanal t. e. 2.
58 PANG 37, Občina Kanal t. e. 2.
59 Goriška straža, 03. 05. 1922, št. 19.
60 Božič, Gasilstvo na Slovenskem do leta 1963, str. 24.
61 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 3, a. e. 55.
62 Cencič, Gasilstvo Kanal: 1878–1978, str. 18.
63 Pred letom 1927 je na Primorskem delovalo 44 gasilskih društev.
64 Božič, Gasilstvo na Slovenskem do leta 1963, str. 24.
65 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 2, a. e. 14.
66 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 2, a. e. 14.
67 Cencič, Gasilstvo Kanal: 1878–1978, str. 30.
68 Arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Kanal, Matična knjiga Prostovoljnega gasilskega društva Kanal. V oklepajih so letnice priključitve k društvu.
69 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 1, a. e. 1.
70 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 4, a. e. 55.
71 Arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Kanal.
72 Občina Kanal ob Soči je bila leta 1961 s komasacijo priključena občini Nova Gorica.
73 Ustni vir: Boris Čufer, 15. 04. 2013.
74 Markič, Članstvo PGD Kanal kot organizacije.
75 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 1, a. e. 1.
76 Cencič, Gasilstvo Kanal: 1878–1978, str. 22.
77 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 1, a. e. 1.
78 Ustni vir: Boris Čufer, 15. 04. 2013.
79 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 3, a. e. 55.
80 Ustni vir: Boris Čufer, 15. 04. 2013.
81 http://www.pgd-kanal.si.
82 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 3, a. e. 55.
83 Ustni vir: Stanislav Markič, 21. 10. 2012.
84 Arhiv GZNG, Poročilo za leto 1978.
85 Arhiv GZNG, Poročilo za leto 1979.
86 Ustni vir: Stanislav Markič, 21. 10. 2012.
87 Arhiv GZNG, Poročilo za leto 1979.
88 Ustni vir: Stanislav Markič, 21. 10. 2012.
89 Arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Kanal.
90 Ustni vir: Boris Čufer, 15. 04. 2013.
91 Podatke zbral in uredil Danijel Markič.
92 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 4, a. e. 55.
93 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 4, a. e. 55.
94 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 2, a. e. 19.
95 Ustni vir: Ivan Gorjanc, 16. 10. 2012.
96 Zorzut, Kanal ob Soči. Stoletnica kanalskih gasilcev, str. 57.
97 PANG 369, Občinska gasilska zveza Nova Gorica, t. e. 25.
98 Ustni vir: Boris Čufer, 15. 04. 2013.
99 Danes (2012) spadajo pod območje delovanja PGD Kanal krajevne skupnosti Anhovo–Deskle, Kambreško, Kanal, Lig in Ročinj–Doblar, skupaj 4801 prebivalec. Pod okrilje PGD Avče spadajo krajevne skupnosti Avče, Kal nad Kanalom in Levpa, skupaj 882 prebivalcev (povzel po SURS Danijel Markič).
100 PANG 953, Okrajna gasilska zveza Gorica, t. e. 3, a. e. 55.
101 PANG 369, Občinska gasilska zveza Nova Gorica, t. e. 31.
102 PANG 369, Občinska gasilska zveza Nova Gorica, t. e. 14.

METEO.SI  graficni-prikaz-spin
Vreme Windy SPIN POŽARNA OGROŽENOST

NIČ VAS NE STANE, DA STE DOBRODELNI!
Izpolnite zahtevek za namenitev dela dohodnine in nam namenite 1,0% le-te. Takšna donacija vas nič ne stane, saj gre ta odstotek sicer v državni proračun.
Obrazec "Zahteva za namenitev dela dohodnine".
Navodila za aplikacijo eDavki (Android in IOS).