OBVESTILO O RAZGLAŠENI VELIKI POŽARNI OGROŽENOSTI NARAVNEGA OKOLJA

Na podlagi 8. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14), Uprava RS za zaščito in reševanje razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 17. julija 2024 na območju občin: Koper, Izola, Piran, Ankaran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti na območju navedenih občin je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete.

Čas Avstro-Ogrske

Kanal v 19. stoletju

Kanal je bil za časa Avstro-Ogrske lokalno cerkveno, sodno, upravno in kulturno središče sodnega okraja (Gerichts-Bezirk Kanal), ki je pokrival 10 občin1, pod dekanat pa je spadalo 14 cerkvenih enot2. Kanalski sodni okraj je bil del okrajnega glavarstva Gorica-okolica, ki je spadala pod deželo Goriško-Gradiščansko (Grafschaft Görz und Gradisca). Dežela pa je bila vključena v administrativno enoto Avstrijsko primorje (Österreichischen Küstenlande)3, kjer je delovalo cesarsko-kraljevo namestništvo. Po številu prebivalcev sta Kanal sicer še v začetku 20. stoletja prekašala Ročinj in Avče4, a mu je velik pomen dajala strateška lega zaradi mostu čez reko Sočo in gradu5. Poleg tega je bila po izgubi Benečije v vojni leta 1866 meja med Avstro-Ogrsko in Italijo postavljena na reko Idrijo, le nekaj kilometrov stran od kraja. Kanal se v pisnih virih prvič omenja leta 1140, ko je goriški grof Henrik I. podelil samostanu v Rožacu pri Vidmu kanalsko-ročinjski fevd. Naselje se je razvilo na levem bregu reke Soče, na najprimernejšem mestu za prehod reke.

Kanal je bil  leta 1869 manjši trg s 554 prebivalci,6 ki so bili različnih narodnosti (poleg Slovencev še Italijani, Furlani in Francozi). Prevladoval je močan italijanski (furlanski) značaj, k čemur so pripomogli predvsem uradovanje v italijanskem jeziku in grajski gospodje, ki so za služabnike najemali Francoze in Italijane. Slednji so sestavljali tudi večino zaposlenih v tamkajšnji tkalnici svile.7 Razmere so se pričele spreminjati v drugi polovici desetletja, ko se je pričel v upravi uveljavljati slovenski jezik, velike zasluge pa je imela tudi Narodna čitalnica, prvo slovensko društvo v Kanalu in v okraju, ustanovljena novembra 1867. Do prve svetovne vojne se je zvrstilo še več društev in organizacij, katerih spekter delovanja je bil zelo širok. Leta 1878 ali 1879 je bilo ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo, sledila pa so še Vojaško-veteransko društvo (podružnica ustanovljena najkasneje 1880, samostojno od 1892), moška podružnica sv. Cirila in Metoda (ustanovljena 1888), Sadjarsko in vinarsko društvo (ustanovljeno 1894), Tamburaški zbor (ustanovljen 1901) in podružnica Strelskega in lovskega društva (ustanovljena 1908).8

METEO.SI  graficni-prikaz-spin
Vreme Windy SPIN POŽARNA OGROŽENOST

NIČ VAS NE STANE, DA STE DOBRODELNI!
Izpolnite zahtevek za namenitev dela dohodnine in nam namenite 1,0% le-te. Takšna donacija vas nič ne stane, saj gre ta odstotek sicer v državni proračun.
Obrazec "Zahteva za namenitev dela dohodnine".
Navodila za aplikacijo eDavki (Android in IOS).